UMMI

Ko se študij preseli iz predavalnic v naravo, se začne drugačen način učenja. Študentke socialne pedagogike so se v okviru izbirnega predmeta Tabori preživetja preizkusile v situacijah, kjer niso bile pomembne le praktične veščine, temveč predvsem sodelovanje, komunikacija, zaupanje in sposobnost delovanja v skupini. Zavod za izobraževanje UMMI, Koper, pa je dodal še teorijo o prestimuliranih možganih in praktično izkušnjo življenja brez sodobnih tehnologij.

Zaradi velikega števila prijavljenih študentov je bil predmet izveden v dveh ločenih terminih. Kot pojasnjuje glavni izvajalec, profesor Matej Vukovič, odločitev ni bila posledica organizacijskih omejitev, temveč predvsem zagotavljanja varnosti in kakovostne izvedbe programa. Aktivnosti so potekale v naravnem okolju gozdov v okolici Idrije, kjer je zaradi zahtevnosti vsebin pomembno ustrezno razmerje med izvajalci in udeleženci.

Tabor je študentkam ponudil izkušnjo, ki presega klasično akademsko učenje. V ospredju so bile vsebine, povezane z orientacijo v naravi, prvo pomočjo, reševanjem problemov, skupinskim delom, komunikacijo, vodenjem ter odgovornim ravnanjem do sebe in drugih, pa tudi odsotnost tehnologij. Vsi prisotni so čisto na začetku oddali svoje telefone in prisluhnili kratki predstavitvi, ki so ga za ta namen pripravili v UMMI-ju, povzetek pa lahko najdete tudi v nadaljevanju.

Izbrana lokacija je študentkam omogočila stik z naravo in odmik od vsakodnevnega okolja ter distrakcij na socialnih omrežjih in drugih spletnih vsebinah. Prav ta element je eden ključnih delov izkustvenega učenja – situacije, v katerih se posameznik znajde zunaj svoje običajne rutine, pogosto pokažejo njegove načine odzivanja, sodelovanja in reševanja izzivov.

Na področju socialne pedagogike imajo takšne oblike dela posebno vrednost. Izkustveno učenje namreč omogoča razvoj kompetenc, ki jih je v klasičnem predavalniškem okolju težje pridobiti. Študentke so se skozi različne naloge (kurjenje ognja, orientacije, …) učile prevzemanja odgovornosti, zaupanja v skupino, iskanja rešitev in reflektiranja lastnega vedenja.

Vsak dan so bile vključene tudi evalvacije in pogovori o doživetjih, kar je pomemben del procesa učenja. Cilj ni bil zgolj uspešno opraviti nalog, temveč razumeti, kako skupinska dinamika vpliva na posameznika in kako lahko bodoče socialne pedagoginje te izkušnje uporabijo pri svojem delu.

Komentarji udeleženk?

Ena izmed udeleženk je izpostavila pomen skupinske energije in sodelovanja: »Zelo pomembno se mi zdi sodelovanje in energija v skupini. Z medsebojnim spodbujanjem smo prišli zelo daleč in ustvarjali res super in podporno energijo.«

Druga študentka je poudarila, da je skozi tabor pridobila kompetence, ki jih bo lahko uporabila tudi v prihodnosti: »Pridobila sem odgovornost, sodelovanje, vztrajanje in vse te stvari bom lahko uporabila tako v službi kot v zasebnem življenju.«

Za mnoge je bila izkušnja pomembna tudi z vidika prihodnjega poklica. Ena od študentk je zapisala, da ji je tabor pomagal bolje razumeti pomen izkustvenega učenja, odnosov in varnega okolja, ki ga mora znati ustvariti socialni pedagog. Po njenem mnenju so prav izzivi in situacije izven cone udobja pogosto tiste, iz katerih posameznik največ odnese.

Tabor preživetja tako ostaja primer povezovanja akademskega znanja z neposredno izkušnjo. Morda tak tabor kateremu izmed bralcev služi tudi kot inspiracija za preživljanje kvalitetnega prostega časa v poletju, ki je že vstopilo skozi vrata.