|
V taboru sem
videla odlično priložnost, da se naučim kako svoje teoretično znanje o
kadrovanju in zaposlovanju, ki sem ga pridobila skozi študij, prenesti v prakso. S pomočjo odličnih
delavnic so se moja pričakovanja tudi uresničila. S sprehodi skozi vinograde in
nasade oljk sem v sklopu delavnice »trta in oljka« spoznala tipični primorski
kulturni rastlini. Še posebej je moje zanimanje pritegnila »žlahtna kapljica«,
kar je bil povod, da sem v svojem članku razmišljala o kulturi pitja vina, še
posebej med mladimi.
Mladi imajo
v današnji družbi kljub svoji nepolnoletnosti v večini že kar nekaj izkušenj z
alkoholnimi pijačami. Osupljiv je podatek, da kar 29% slovenskih
šestnajstletnikov pije alkoholne pijače vsaj trikrat na mesec. Sicer je res, da
veliko raziskav kaže na pozitivne učinke vina na zdravje vendar pa se ob tem
pojavlja problem discipliniranosti pri pitju vina. Veliko ljudi namreč ne pozna
meje zmernosti pri pitju, kar pogosto vodi v odvisnost in druge probleme.
Mladi se pri
izbiranju med alkoholnimi pijačami redkeje odločajo za vino. Pitje vina
povezujejo bolj z »vikend zabavami« in »izjemnimi priložnostmi«in manj z
dnevnimi obroki. Ravno tu se kaže nizka kultura pitja vina med mladimi. Mladi
vino najraje mešajo s coca colo, kar je najverjetneje razlog nepoznavanja
kvalitet vina kot takega.
Po mojem mnenju so mladi
premalo ozaveščeni o tem kaj sploh pomeni kulturno uživanje vina in kakšne
prednosti ima pri pitju vina rek »manj je več«. Mladi tudi nimamo ustreznega
znanja kakšen je sploh postopek pridelave vina, kar je po mojem mnenju tudi
razlog, da vina
ne spoštujemo dovolj in menimo, da je vino predrago.
|
Na tem taboru sem edina predstavnica najbolj ravninskega kotička
naše države, kamor se poleg nas, prekmurskih študentov in drugih prekmurskih
izseljencev, najraje vračajo še štorklje. Umirjen ritem življenja v naših
krajih je skladen z umirjenim tokom reke Mure, ki že stoletja nosi s sabo
skrivnosti ljudi, ki živijo ob njej in z njo. Skladnost Mure in prekmurske
ravnice se odseva tudi v sožitju ljudi, ki si delijo to pokrajino. Pri tem se
meni osebno zdi najbolj zanimiv odnos med Romi in Prekmurci, ki dokazuje, da se
kljub drugačnosti oziroma različnim pogledom da ustvariti neko harmonijo. Ta
odnos je bil v času mojega študija sociologije, smer kadrovsko-menedžerska, na
Fakulteti za družbene vede, velikokrat predmet bodisi seminarskih ali drugih
projektnih nalog. Moje zanimanje za Rome so prebudile predvsem spremembe v
vrednotenju vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja Romov ter vedno večje število
črnookih in kuštravih romskih otrok v šolskih klopeh. Poleg »skrivnostnega
naroda ognja in vetra« pa mojo radovednost trenutno precej »draži« tudi
menedžment v neprofitnem sektorju, predvsem na področju sociale in regionalnega razvoja. Ker letos zaključujem
četrti letnik bo ta sektor najverjetneje tudi okvir za mojo diplomsko nalogo.
|