V taboru sem videla odlično priložnost, da se naučim kako svoje teoretično znanje o kadrovanju in zaposlovanju, ki sem ga pridobila skozi  študij, prenesti v prakso. S pomočjo odličnih delavnic so se moja pričakovanja tudi uresničila. S sprehodi skozi vinograde in nasade oljk sem v sklopu delavnice »trta in oljka« spoznala tipični primorski kulturni rastlini. Še posebej je moje zanimanje pritegnila »žlahtna kapljica«, kar je bil povod, da sem v svojem članku razmišljala o kulturi pitja vina, še posebej med mladimi.

Mladi imajo v današnji družbi kljub svoji nepolnoletnosti v večini že kar nekaj izkušenj z alkoholnimi pijačami. Osupljiv je podatek, da kar 29% slovenskih šestnajstletnikov pije alkoholne pijače vsaj trikrat na mesec. Sicer je res, da veliko raziskav kaže na pozitivne učinke vina na zdravje vendar pa se ob tem pojavlja problem discipliniranosti pri pitju vina. Veliko ljudi namreč ne pozna meje zmernosti pri pitju, kar pogosto vodi v odvisnost in druge probleme.

Mladi se pri izbiranju med alkoholnimi pijačami redkeje odločajo za vino. Pitje vina povezujejo bolj z »vikend zabavami« in »izjemnimi priložnostmi«in manj z dnevnimi obroki. Ravno tu se kaže nizka kultura pitja vina med mladimi. Mladi vino najraje mešajo s coca colo, kar je najverjetneje razlog nepoznavanja kvalitet vina kot takega.

Na tem taboru sem edina predstavnica najbolj ravninskega kotička naše države, kamor se poleg nas, prekmurskih študentov in drugih prekmurskih izseljencev, najraje vračajo še štorklje. Umirjen ritem življenja v naših krajih je skladen z umirjenim tokom reke Mure, ki že stoletja nosi s sabo skrivnosti ljudi, ki živijo ob njej in z njo. Skladnost Mure in prekmurske ravnice se odseva tudi v sožitju ljudi, ki si delijo to pokrajino. Pri tem se meni osebno zdi najbolj zanimiv odnos med Romi in Prekmurci, ki dokazuje, da se kljub drugačnosti oziroma različnim pogledom da ustvariti neko harmonijo. Ta odnos je bil v času mojega študija sociologije, smer kadrovsko-menedžerska, na Fakulteti za družbene vede, velikokrat predmet bodisi seminarskih ali drugih projektnih nalog. Moje zanimanje za Rome so prebudile predvsem spremembe v vrednotenju vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja Romov ter vedno večje število črnookih in kuštravih romskih otrok v šolskih klopeh. Poleg »skrivnostnega naroda ognja in vetra« pa mojo radovednost trenutno precej »draži« tudi menedžment v neprofitnem sektorju, predvsem na področju  sociale in regionalnega razvoja. Ker letos zaključujem četrti letnik bo ta sektor najverjetneje tudi okvir za mojo diplomsko nalogo.