V taboru sem videla odlično priložnost, da se naučim kako svoje teoretično znanje o kadrovanju in zaposlovanju, ki sem ga pridobila skozi  študij, prenesti v prakso. S pomočjo odličnih delavnic so se moja pričakovanja tudi uresničila. S sprehodi skozi vinograde in nasade oljk sem v sklopu delavnice »trta in oljka« spoznala tipični primorski kulturni rastlini. Še posebej je moje zanimanje pritegnila »žlahtna kapljica«, kar je bil povod, da sem v svojem članku razmišljala o kulturi pitja vina, še posebej med mladimi.

Mladi imajo v današnji družbi kljub svoji nepolnoletnosti v večini že kar nekaj izkušenj z alkoholnimi pijačami. Osupljiv je podatek, da kar 29% slovenskih šestnajstletnikov pije alkoholne pijače vsaj trikrat na mesec. Sicer je res, da veliko raziskav kaže na pozitivne učinke vina na zdravje vendar pa se ob tem pojavlja problem discipliniranosti pri pitju vina. Veliko ljudi namreč ne pozna meje zmernosti pri pitju, kar pogosto vodi v odvisnost in druge probleme.

Mladi se pri izbiranju med alkoholnimi pijačami redkeje odločajo za vino. Pitje vina povezujejo bolj z »vikend zabavami« in »izjemnimi priložnostmi«in manj z dnevnimi obroki. Ravno tu se kaže nizka kultura pitja vina med mladimi. Mladi vino najraje mešajo s coca colo, kar je najverjetneje razlog nepoznavanja kvalitet vina kot takega.

Na tem taboru sem edina predstavnica najbolj ravninskega kotička naše države, kamor se poleg nas, prekmurskih študentov in drugih prekmurskih izseljencev, najraje vračajo še štorklje. Umirjen ritem življenja v naših krajih je skladen z umirjenim tokom reke Mure, ki že stoletja nosi s sabo skrivnosti ljudi, ki živijo ob njej in z njo. Skladnost Mure in prekmurske ravnice se odseva tudi v sožitju ljudi, ki si delijo to pokrajino. Pri tem se meni osebno zdi najbolj zanimiv odnos med Romi in Prekmurci, ki dokazuje, da se kljub drugačnosti oziroma različnim pogledom da ustvariti neko harmonijo. Ta odnos je bil v času mojega študija sociologije, smer kadrovsko-menedžerska, na Fakulteti za družbene vede, velikokrat predmet bodisi seminarskih ali drugih projektnih nalog. Moje zanimanje za Rome so prebudile predvsem spremembe v vrednotenju vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja Romov ter vedno večje število črnookih in kuštravih romskih otrok v šolskih klopeh. Poleg »skrivnostnega naroda ognja in vetra« pa mojo radovednost trenutno precej »draži« tudi menedžment v neprofitnem sektorju, predvsem na področju  sociale in regionalnega razvoja. Ker letos zaključujem četrti letnik bo ta sektor najverjetneje tudi okvir za mojo diplomsko nalogo.

Sodeloval sem v delavnici računalniškega oblikovanja, kjer sem se seznanil z oblikovanjem fotografij in jih uporabiti za razglednice. Celoten koncept projektne naloge je bil oblikovanje razglednic, z motivi oseb, ki so bili v akciji na Debelem Rtiču. Na sliko, kjer je bila oseba v kakšnem »pozerskem« stanju, smo se skupaj v skupini dogovorili za slogan »Kje si ti?«. To je mišljeno tako, da je osebi, ki ji je bila razglednica poslana, lahko žal, da je ni zraven, medtem ko pošiljatelj uživa, tako kot sem užival tudi jaz in je lahko žal vsem tistim žrtvam, ki niso izkoristili te priložnosti.

Od kod ideja?

Osebe, ki izžarevajo energijo na Debelem Rtiču

Kaj je na razglednici?

• Oseba, osebe

• Provokativno vprašanje - slogan:

           "Kje si ti?"

Namen ...

• Privabiti ljudi na Debeli Rtič

Število razglednic in velikost

• 16 različnih razglednic

• Mere 16 cm x 11 cm

S čim smo delali

• Fotoaparati

• Programa Photoshop in Adobe InDesign

• Internet

• Tisk

Sem David Danev in prihajam iz Velenja. Trenutno sem absolvent ekonomije v Ljubljani, kamor sem se vpisal zaradi mojih ambicij v svetu financ. Poleg tega mi je vedno šla matematika, ki mi je med drugim prinesla tudi Zoisovo štipendijo. Bolj sem bližje koncu študija, zanimivejše mi je postalo. Zaradi tega mislim tudi nadaljevati študij po diplomi.

Ker sem se že kot otrok rad veliko igral ter pri tem ukvarjal z različnimi športi, sem se pri sedmih pričel trenirati v domačem plavalnem klubu. Pri tem sem dolgo vztrajal, saj sem to sprva vzel

le kot igranje v vodi. Poleg tega sem hodil na treninge tudi predvsem zaradi dobre družbe. Ko pa sem se treningov lotil tudi bolj resno, so

prišli tudi boljši rezultati, ki so se lani končali, ko sem se, tako kot mnogi znani svetovni športniki (Lance Armstrong, Pete Sampras, Alberto Tomba,...), poslovil na vrhuncu svojih moči z naslovom absolutnega državnega prvaka (morda ne tako bombastično, pa vendarle).

Na podobnem taboru sem že bil, zato sem se tudi odločil priti ponovno. Tema je bila zanimiva in ker se bom poizkusil počasi nekje zaposliti, je bilo to pravo zame. Poleg tega pa imam sam veliko rajši toplo razgaljeno poletje, kot pa preveč oblečeno mrzlo zimo in zato ni bilo dileme glede Debelega Rtiča.

Sodeloval sem v delavnici računalniško oblikovanje, v kateri smo s pomočjo računalniških programov Photoshop in InDesign  uresničevali svoje ideje, katere smo si izoblikovali na podlagi podanih navodil s strani mentorjev. Dva od osnovnih ciljev tega projekta sta bila tudi  samostojno delo ter lastna kreativnost. 

Projekta sem se lotil z osnovno idejo, da bi v grafičnem smislu združil estetsko lepoto v naravi in v tehniki, konkretno z gradbenimi oz. arhitekturnimi dosežki. Drugi del mojega projekta pa je potekal v skupini še z dvema kolegoma, s katerima smo oblikovali razglednice s promocijskim sloganom: ''Kje si ti?''.

V sodelovanju s fotografsko delavnico in tudi z lastno iniciativo smo pridobili fotografije, katere smo grafično obdelovali in jim dodajali slogan. Upoštevali smo osnove kompozicije, od zlatega reza pa do postavitve in barve besedila. Končne izdelke v računalniški obliki smo prek

e-maila poslali v tiskarno, kjer so nam stiskali naše končne izdelke, razglednice. Le-te imajo sporočilo oz. namen, da bi privabili čim več ljudi na letovanje na Debeli Rtič, skozi oči mladih, ki se imajo tu zelo lepo in s svojim izžarevanjem energije kličejo: ''Kje si ti?''. 

Na podoben način sem se lotil tudi izdelka razglednic, ki izražajo sožitje med tehniko in naravo. Uporabil sem nežen prehod med, na prvi pogled, nezdružljivima pojmoma, kar izraža neko skupno estetsko lepoto. Z drugega stališča bi lahko to idejo komentiral tudi tako, da se izjemni tehnični dosežki lahko primerjajo z neokrnjeno naravo v estetski vrednosti oz. lepoti.

Pri samem projektu mi je bilo najbolj všeč medsebojno sodelovanje med različnimi interesnimi skupinami in delavnicami ter dovolj visoka mera samostojne kreativnosti ter uresničevanje svojih idej.

Sem Igor Gavrić, prihajam iz Mengša ter sem študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, trenutno pa sem končal 2. letnik dodiplomskega izobraževanja, smer gradbeništvo.

V prostem času se ukvarjam predvsem s športom, najbolj pri srcu mi je nogomet, katerega sem treniral 10 let. Od aktivnega igranja sem se poslovil, ker so mi študijske obveznosti vzele preveč časa, da bi opravljal dve stvari hkrati na visokem nivoju.

Zelo rad imam nove izzive, moje načelo pa je, katerekoli stvari se lotim, se ji 100% posvetim in poskušam čimbolj uspešno priti do cilja. Že od nekdaj sem si želel matematično in fizikalno znanje ter njihove rezultate uporabiti konkretno v naravi, zato sem se tudi odločil za inženirsko stroko.

Na tabor sem se prijavil z namenom, da spoznam nove ljudi, s katerimi lahko delim svoje mnenje in pogled na svet okoli sebe, predvsem pa tudi, da se od njih kaj novega naučim. Glede na to, da še nimam jasno začrtane prihodnosti, je eden od razlogov za prijavo na tabor tudi, da o tem začnem resno razmišljati, pri tem pa mi lahko pomaga veliko strokovnjakov in mentorjev.

Sedaj, ko se tabor približuje koncu, lahko rečem, da so bila moja pričakovanja izpolnjena in da sem vesel, da sem se odločil za udeležbo in prijetno bivanje na Debelem Rtiču.

Prve dni našega projekta so mi glavo polnili različni motivi, ki bi lahko bili na razglednicah. Po nekaj dneh sem tako spoznal, da pravi ljudje in resnična čustva pritegnejo. Da je prav to reklama. To ne pomeni, da me ne zanimajo lepi prizori živali, rastlin ali pa mogoče nežive narave, kajti tudi ti me navdušujejo.

Ampak v tem primeru so ljudje na razglednicah tisto, s čemer bi jaz najbolje opisal Debeli Rtič. S čemer bi jaz privabljal ljudi na Debeli Rtič. Zato sem si rekel, da naj ti posamezniki pritegnejo tudi tiste, ki so doma. Naj izraz na licih tistim doma pove, da je tukaj lepo. S prijatelji smo zato ustvarili celo serijo kartic, na katerih so različne osebe, a na vseh karticah je isti slogan: Kje si ti? Ob tem je na kartici še ime nekoga na sliki, datum in kraj. Kartice so velikosti 16 cm x 11 cm.

Pomembno je, da je kartic čim več, da slogan postane čim bolj opazen, in tako že slogan namiguje na Debeli Rtič. Sam slogan sporoča, da bi morali tudi vi biti na Debelem Rtiču.

Na rezultate bo treba počakati, dokler razglednice ne pridejo na trg.

Omenimo pa lahko, da nam je posebno zadovoljstvo pri delu predstavljalo dejstvo, da je večina ljudi na fotografijah naših znancev, kolegov, celo prijateljev.

Lep pozdrav. Prihajam iz Zgornjega Dupleka, kjer sem končal osnovno šolo, se nato vpisal na Prvo gimnazijo v Mariboru in se tam že v nižjih letnikih odločil za študij novinarstva. Sedaj sem star 21 let in končujem drugi letnik na Fakulteti za družbene vede, a nameravam vzporedno vpisati še ekonomijo, kajti vse večje je povpraševanje po novinarjih z znanjem ekonomije. To pa je že eden izmed razlogov, zakaj sem tukaj.

Sem komunikativen, racionalen, prijazen, a včasih prehitro netoleranten, predvsem pa iskren. Imam veliko sposobnost navezovanja stikov, a tudi ohranjanja le teh. V stike vstopam z veliko zaupanja, kar se včasih lahko izkaže kot slaba lastnost, vendar menim, da si ljudje zaslužijo priložnost, te pa brez zaupanja ostalih težko dobijo.

To so le nekatere izmed lastnosti, ki si jih prepisujem. Pravzaprav tokrat nimam dovolj prostora, da bi se opisal. A sedaj se mi to sploh ne zdi pomembno, kajti naučili ste me, da  kakršnekoli lastnosti že imam, so lahko dobre. Če jih le znam izkoristiti. In dobre so zaradi ljudi, ki me obkrožajo. Tudi zaradi oseb, ki sem jih spoznal na tem taboru, kajti ob pravih ljudeh dobimo prej željo, da postanemo boljši. Da napredujemo. Da smo motivirani. Zato ste bili naš projekt na taboru ljudje. Naš projekt ste bili vsi vi.

Oblikovanje logotipa - elementa, ki bi bil najbolj prepoznaven element raziskovalnega tabora za izredno veliko množico »naročnikov« (vseh udeležencev, tako dijakov, študentov kot tudi organizatorjev, mentorjev, asistentov…), povrhu vsega še neznancev in izredno različnih osebnosti, zbranih na enem mestu ob istem času?! Ki bi bil osnova pri grajenju identitete raziskovalnega tabora in izražanju njegove(ih) dejavnosti?

Zahtevna naloga, katere uvod se mi je zdela najprimernejša metoda spoznavanja udeležencev tabora v obliki ankete – njihovo lastno videnje sebe in tabora, katerega so se udeležili. Podlaga njihovih odgovorov mi je pomagala pri oblikovanju trdnih temeljev grafične zasnove logotipa, čigar pravi namen je, da pomaga zgraditi močan, pozitiven in dolgotrajen vtis. Biti mora preprost, da si ga je lažje zapomniti. Ne zahteva nikakršnih posebnih učinkov. Unikaten produkt z jasnimi linijami in barvami ima največjo izrazno moč in sposobnost vtisa v spomin. Govori sam zase.

Prvi korak pri spoznavanju udeležencev tabora – “naročnikov” in kasnejši podlagi za oblikovanje logotipa je bil storjen z zbiranjem podatkov o udeležencih tabora in o taboru samem. Vsak udeleženec je odgovoril na dve ključni vprašanji:

- kakšna oseba sem? (3 lastnosti, ki me najbolje in najhitreje opišejo)

- kakšen se mi zdi tabor? (3 lastnosti, ki najbolje in najhitreje opišejo raziskovalni tabor)

Po zbranih podatkih in razvrstitvi le-teh se je začel pravi brainstorming in prvi osnutki znaka ter slogana.

Pri oblikovanju logotipa raziskovalnega tabora je bila ves čas prisotna želja, da bi se lahko vsak udeleženec tabora (dijak, študent, organizator ali asistent, mentor…) prepoznal v logotipu in ga prevzel za svojega. Velik izziv je združiti takšno veliko pestrost osebnosti, lastnosti, izkušenj, principov, idej in misli v eno samo vsepovezujočo celoto, ki funkcionira kot kolaž vseh različnih posameznikov, hkrati pa jih povezuje na način, s katerim se lahko poistovetijo.

Zasnova podobe biltena tabora

Rezultat

1. logotip za skupino študentov

v vrtincu kreativnosti

2. logotip za vse skupine udeležencev raziskovalnega tabora

Vztrajna bikica, ki se je mesec dni pred rokom, da se rodi, odločila, da je prišel njen čas.

Po izvoru Dolenjka, a nesmrtno zaljubljena v Bohinjski kot.

Univ. dipl. ing. arh., Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani

Naslov diplomske naloge: ”Arheološki park Cvinger” (mentor prof. Vojteh Ravnikar)

Podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja na FGG, Univerza v Ljubljani

Društvo vir za ohranjanje naravne in kulturne dediščine_ustanovitev in članstvo

12 najbližjih prijateljev me je opisalo kot: Ustrežljiva in pripravljena pomagati, predana, realna in prilagodljiva, odkrita, natančna, zanesljiva, neutrudljiva, marljiva, prijazna, pogumna, odločna, direktna, ustvarjalna, iznajdljiva, neustavljiva, družabna, simpatična, samostojna, avanturistična. Včasih malo naivna.

Sama dodajam naslednje: Večna optimistka, včasih trmasta, na trenutke preveč občutljiva, šibka točka: grlo.

NAJ NAJ: druženje z najbližnjimi_labradorski prinašalec v vodi_ ustvarjanje in iskanje originalnih novih idej_zvok bučanja vode_veter v laseh_bohinjski sirovi štruklji_osvojitev gorskih ciljev_sinje modri razgled pod vodo_prvo mesto v igranju taroka_alicia keys, jamiroquai_piknik ob vodi_zvok kitarskih strun_peka peciva in tort_ljudje s humorjem_španija in vse, kar je povezano z njo_glasovi galebov_spoznavanje novih kultur in običajev_prenosna glasba_pogovori pozno v noč_obisk koncerta, opere ali gledališča_bowling_sprostitev v ročnih delih_čolni v akvarel tehniki_iskanje zanimivih pregovorov / misli_mestno potepanje in raziskovanje_družabne igre_dobra fotografija_zahtevna knjiga_kinoteka_zanimive sanje_potovanja_grška mitologija_nakup nakita_čokolada vseh barv in okusov_vonj po morju, sivki, borovcih, sveže pokošeni travi_okus jutranjega kapučina_hruškov sok_vzdušje na arheoloških izkopavanjih_seinfeld_zvok ladijske trobe_tek_učenje tujih jezikov

Pretekli teden smo doživeli veliko zanimivega in izvedeli mnogo uporabnih stvari. Del časa sem namenila izdelavi informativnih tabel v okviru delavnice računalniško oblikovanje. Table so namenjene turistični poti Po stezah graničarjev. Obmejna pot od Škofij do Debelega Rtiča obsega dvanajst zanimivosti, ki so bile opisane z zgodovinskega, biološkega, geološkega in etnološkega vidika. Namen tabel je na vsaki informativni točki zagotoviti nekaj dragocenih informacij za obiskovalce.

Table sem oblikovala s pomočjo računalniških programov. Ko sem izbrala ustrezne in najlepše fotografije, sem jih nekoliko izboljšala. Po obdelavi fotografij sem se lotila izdelave table. Razdelila sem jo na tri dele. Zgornji del table vsebuje logotip, naslov poti, ime in številko informativne postaje ter oznako poti. Osrednji del vsebuje tri fotografije in ustrezno dvojezično besedilo k vsaki fotografiji. Spodnji del oblikujejo skica poti in oznake nekaterih institucij.

Odločila sem se za okrogle linije in morske barve, saj me to spominja na morje, ob katerem smo preživeli zanimiv in pester teden.    

Okrog mene sedijo zanimivi in samosvoji ljudje. Tukaj smo, vsak s svojo zgodbo, izkušnjami in pogledom na svet. Vsakega izmed nas so izoblikovale drugačne stvari, interesna področja in različni ljudje na naši življenjski poti. Vse to ustvarja pestrost življenja.

Zase lahko rečem, da v življenje zrem z optimizmom in dobro voljo. Ne izbiram vedno lahkih poti, saj ni nujno, da so te najlepše. Iščem izzive, ki mi popestrijo življenje, in jih z veseljem in vztrajnostjo premagujem. Največji izziv mi predstavljajo (zahtevni) problemi, saj me navdušuje občutek, ko jih uspešno razrešim. Izmed vsega me najbolj navdušuje ena najstarejših znanosti, to je matematika. Najraje vidim njene domiselne rešitve in njeno uporabno vrednost. Spekter njene uporabe se nenehno širi, zato upam, da bom njeno uporabnost lahko uporabila na svoji poklicni poti.